Kaj pa širši pogled?
Vsak starš organizira praznovanje za scojega otroka na svoj način. S tem mislim, da najprej postavi kriterije pri sebi, potem jih presstavi otroku. Vsak postavi sebi sprejemljiva pracila igre in jih uskladi z otrokovimi željami (ali pa zadnje presliši, saj je vseeno). Večina ima v mislih "osrečiti otroka, mu omogočiti nepozabne trenutke" ali pa mu sporočiti, da so praznovanja pretirano trošenje in razkazovanje. Tudi to je vredu. Redko kdo organizira, da bi drugim pokazal koliko je za praznovanje pripravljen potrošit.
Če je otrok povabljen na praznovanje, je to zato, ker si slavljenec želi njegove družbe. Ni pomembno koliko prijateljev ima, s kom se najpogosteje igra ampak s kom si želi praznovati. Tukaj spet ni pomembno ali je povabljencev veliko ali malo. Kriterij je, kaj se staršem povabljenca zdi sprejemljivo.
In potem nastopite vi. Odločite se na podlagi tega, kakšno je vaše osebno ali družinsko stališče in koliko možnosti boste dali otroku, da sam odloči kako bo praznoval in na katero vabilo se bo odzval. Če otroku ni za it, pač ne gre. Če pri vas obstajajo razlogi zakaj ne morete it, pač odklonite in razložite otroku, da so prioritete trenutno drugačne. Če pa se otrok odloči za praznovanje in ste pripravljeni ugoditi njegovi želji, poiščete rešitve za vsa odprta vprašanja, ki se vam porajajo. Npr. v tem primeru kako čim hitreje priti do tja in kako porabiti vmesni čas čakanja.
Ko vi organizirate praznovanje, se drugi odločajo in prilagajajo glede na vaša pravila, ko ste povabljenec, se vi odločate in prilagajate.
To je vsa znanstvena fantastika.
Pritoževanje v javnosti (kar forum definitivno je) pa kaže le na frustracije pisočega. To predelat je pa težja naloga. Kaj vam vzbudi neprijetne občutke? Zakaj vam jih vzpodbudi, zakaj ljubosumje na druge, ki so se odločili, da bodo trošili kot jim paše. Obrnite se v sebe. Najdite pot do lastne sreče. Ko boste zadovoljni sami s sabo, vas tovrstne zadeve ne bodo motile ampak se boste zlagha odločili kako boste ravnali.
Vsak starš organizira praznovanje za scojega otroka na svoj način. S tem mislim, da najprej postavi kriterije pri sebi, potem jih presstavi otroku. Vsak postavi sebi sprejemljiva pracila igre in jih uskladi z otrokovimi željami (ali pa zadnje presliši, saj je vseeno). Večina ima v mislih "osrečiti otroka, mu omogočiti nepozabne trenutke" ali pa mu sporočiti, da so praznovanja pretirano trošenje in razkazovanje. Tudi to je vredu. Redko kdo organizira, da bi drugim pokazal koliko je za praznovanje pripravljen potrošit.
Če je otrok povabljen na praznovanje, je to zato, ker si slavljenec želi njegove družbe. Ni pomembno koliko prijateljev ima, s kom se najpogosteje igra ampak s kom si želi praznovati. Tukaj spet ni pomembno ali je povabljencev veliko ali malo. Kriterij je, kaj se staršem povabljenca zdi sprejemljivo.
In potem nastopite vi. Odločite se na podlagi tega, kakšno je vaše osebno ali družinsko stališče in koliko možnosti boste dali otroku, da sam odloči kako bo praznoval in na katero vabilo se bo odzval. Če otroku ni za it, pač ne gre. Če pri vas obstajajo razlogi zakaj ne morete it, pač odklonite in razložite otroku, da so prioritete trenutno drugačne. Če pa se otrok odloči za praznovanje in ste pripravljeni ugoditi njegovi želji, poiščete rešitve za vsa odprta vprašanja, ki se vam porajajo. Npr. v tem primeru kako čim hitreje priti do tja in kako porabiti vmesni čas čakanja.
Ko vi organizirate praznovanje, se drugi odločajo in prilagajajo glede na vaša pravila, ko ste povabljenec, se vi odločate in prilagajate.
To je vsa znanstvena fantastika.
Pritoževanje v javnosti (kar forum definitivno je) pa kaže le na frustracije pisočega. To predelat je pa težja naloga. Kaj vam vzbudi neprijetne občutke? Zakaj vam jih vzpodbudi, zakaj ljubosumje na druge, ki so se odločili, da bodo trošili kot jim paše. Obrnite se v sebe. Najdite pot do lastne sreče. Ko boste zadovoljni sami s sabo, vas tovrstne zadeve ne bodo motile ampak se boste zlagha odločili kako boste ravnali.