Tako je,
Sem imela enega ki je res imel odličen odnos z mamo in tudi mene je sprejela lepo, vendar je bila po prioritetah pred menoj in na koncu se mi je zdelo že da sem neka vsiljivka v tem odnosu ker je vedno vikend bil prilagojen ne nama ampak mami in njenemu počutju, željam, obveznostim. Jaz sem bila bolj gostja in obiskovalka v tem odnosu, kar sem žal ugotovila po kar nekaj letih.
Na koncu me je mama njegova klicarila ko sva bila že leto narazen da bi pa ona za sina mene ker si želi ustvariti družino ?!? ker ni druge boljše ?!? To mi še danes ni jasno ampak ko pogledam nazaj, make sense.
Zdaj imam partnerja, ki postavi mamo na svoje mesto ko je to potrebno, torej zna postaviti meje z mero spoštovanja do nje in do mene. Ujamemo ter razumemo se odlično in včasih se mi zdi da mi zaupa še bolj kot lastnemu sinu in me ima kot za hči, ki je ni imela nikoli.