Moj starejši brat je imel tudi tako. Nekoč vesel, nasmejan, samozavesten...potem pa le še senca samega sebe. Otrok (hvala bogu) nista imela. Že na začetku, 10 let nazaj, mi punca ni bila všeč, ker ko je prihajala k nam domov, je bila ukazovalna: kaj bomo kuhali, tema pogovora... staršem seveda to ni bilo všeč in so bratu omenili, da tako pa ne gre. In ju ni bilo več k nam. Tudi z bratom se nisem smela več dobivati, ker je dobesedno znorela, naredila dramo pred vsemi v lokalu, tako da sva ostala v stikih po telefonu, vendar ona ni vedela za klice. Rojstno dnevna, božična....darila mi je kupoval na skrivaj, mi njemu nismo mogli, ker je takoj naredila dramo. Kasneje je brat začel na skrivaj hoditi na psihoterapije, ki so pokazale, da je v depresiji. Je premagal depresijo in zapustil tudi njo. Zdaj je že nekaj časa srečen z prijetno žensko in zelo zelo zelo jima privoščim srečo.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 26 Jul 2016 02:23