Cel lajf eno podrkavanje, podrejanje njihovi volji (od tastarih), moja razmišljanja bila zatrta v kali, vse kar je bilo izraženega več od primitivnih okvirjev je bilo posmehljivo- liberalizem, nato opazke o zunanjosti, o nošnji modrca, starokopitne izjave , faksa, ki sem jih naredila brez vrednosti, ker pač ni bila medilcina, s katero bi se fotr hvalil....v glavnem gnojna jama do konca.
Po dolgih in mučnih preigravanjih z zakonom ,kjer je bil moj bivši blazen egoist, čeprav sem cenila nekaj njegovih razmišljanj, ločitev in na svoje in v najem.
Otroci nič bleščečega, ampak povprečje tisti hip....in neprestani občutek manjvrednosti do drugih.
V otroštvu težke igrice psihopatskega odzivanja tastarih na potrebe otrok. Mati je vodila igro, bila je učiteljica in še danes meni, da je osvojila vse znanje psihologije tega sveta..
Za svoje otroke bi jaz dala vse, tudi življenje. Nikdar se nisem vtikala v njihov lajf, ker sem mnenja, da je vsak edinstven in ima edinstveno pot.
Danes pa mrzel uš...mat me redno obvešča o "prestopkih", ki jih izvaja moj sin. Nikoli ga nisem nadzirala, ker mislim, da ima svoj smisel in pot v tem solznem kraljestvu, ampak ona pač pričakuje tisto, kar ona ukaže. Mat in fotr (pussy) se mi naravnost upirata. Vendar sta danes prestopila prag moje tolerance............sin je jokal na stopnicah, jaz sem bila svojo osovraženostjo mater pripavljena udariti, da bi zletela po štengah , in tudi ubiti, če bi se mu približala.
Za sebe grem v skrajnosti, za otroke pa grem do nebrzdanih strasti, ki me plašijo.
Tastari,imajo bajto, vendar z njo izsiljujejo zdaj mojega sina preko mene, meni se pa to vse bolj gravža. Želim jima naravno selekcijo s COVID 19 in prosto življenje potomcem.
Ali nismo tudi mi potmci, ki še nismo ustvarili nobene nepremičnine vredni svobodno živeti?
Ali je res lastništvo potegnilo v last nad dušami in mišljenjem?
Imaš moje spoštovanje. Rekel bi ti pa samo nekaj."beyond the walls is a true power ". Sesuj to steno ampak ne s jezo. Vem, da znaš to bolje