Jaz sem se po moževi smrti preselila k materi (otrok pa nsva imela). Zame je bilo to skoraj kot rešitev, ker se mi je podrl svet, mama pa je starela, ni bila posebno zdrava in je počasi začela potrebovati pomoč. Nisem bila niti v "mama hotelu" niti "strežnica", zelo zelo dobro sva se razumeli, tako da prilagajanje (z obeh strani) ni bilo kakšna posebna muka, jaz sem našla pri materi mir, ki sem ga krvavo potrebovala, ona pa je lahko preživela konec življenja doma, v okolju, ki ga je poznala in imela rada, ni se ji bilo treba potikati pokakem domu. Za naju je bila to win-win situacija.
Kaj so minusi oziroma kaj delaš drugače, če si sam? Predvsem nimaš vsakdanjih obveznosti do nikogar, ni se ti treba ozirati na nikogar in sklepati nobenih kompromisov. Dela imaš več, finančno pa je nedvomno bolj ugodno kot dve gospodinjstvi. Vse drugo pa je odvisno od obeh strani, tako od staršev kot od otrok, kaki ste in kako bi vsak dan shajali drug z drugim, veš samo ti.
Bi pa tudi jaz pritrdila temu, da pojdi k staršem "poskusno", pa čeorav z izgovorom, potem boš pa videla - mogoče ne bo všeč tebi, mogoče pa staršem ne.
Kaj so minusi oziroma kaj delaš drugače, če si sam? Predvsem nimaš vsakdanjih obveznosti do nikogar, ni se ti treba ozirati na nikogar in sklepati nobenih kompromisov. Dela imaš več, finančno pa je nedvomno bolj ugodno kot dve gospodinjstvi. Vse drugo pa je odvisno od obeh strani, tako od staršev kot od otrok, kaki ste in kako bi vsak dan shajali drug z drugim, veš samo ti.
Bi pa tudi jaz pritrdila temu, da pojdi k staršem "poskusno", pa čeorav z izgovorom, potem boš pa videla - mogoče ne bo všeč tebi, mogoče pa staršem ne.