marija::krt je napisal/a: ↑Lepo dobro jutro, četudi zunaj dežuje... lepo dežuje ...... in šum dežja nas ziblje v sanjarjenje; burja spremlja njegovo vztrajno padanje in mislim si: kako jezna je že zima, ko ne more in ne more prepoditi te jeseni. Zato z vsemi naravnimi pojavi in njeno jezo skuša sleči še zadnje drevo in piha in piha in burja nas premetava kot listje v vetru ........ samo, da bi čimprej vse ostalo .......... golo, sivo ........ in da bi jesenska lepota čimprej izgubila vse svoje čare. In potem bo narava imela samo eno obleko ... naprej belo, nato pa ........ sivo, črno, blatno, umazano. Dežuje, dežuje, dežuje in dež prepeva svojo deževno pesem........
Ampak, prijatelji, tudi dež ima svojo vlogo v tem našem bivanju .....kot sonce in luna. In dež je lahko prav prijetna stvar, morda ne ravno pozimi, ko njegove kapljice mrzlo bičajo naš obraz, pa vendar ........ dež je najbrž tudi zato, da izpere vso nabrano umazanijo, da nas opozori na lepše dni, da se zavemo, da po vsakem soncu pade dež, da eno miceno zustavi našo bujno domišljijo..... nak, ne bo držalo, nekaterim prav dež ponovno vzbudi vso njegovo domišljijo!!! Torej, prijatelji, nikar se ne hudujte na dež ... imeli boste opran avto!!!
Danes sem dobila eno lepo in zanimivo pošto. Zgodbico, o kateri naj bi razmislila. Ja, in sem razmislila, ker pa se mi zdi zanimiva, jo dajem v razmislek tudi vam. Saj ste jo morda tudi vi že dobili, ali pred časom zanjo že slišali, jaz sem jo dobila danes in tisti, ki zgodbico poznate, nikar mi ne zamerite, če vas utrujam. Zgodbia se začne takole.
Peljete se z avtom, zunaj dežuje in vi naletite na tri ljudi, ki čakajo na prevoz: na staro ubogo ženico, na doktorja, ki vam je pred nedavnim rešil življenje in na osebo, s katero bi želeli preživeti preostanek svojega življenja. Vi pa lahko peljete samo eno od teh oseb. Kaj zdaj, kako se boste odločili, koga boste popeljali s seboj?
Naj pustim, da rešujete stvar sami, ali naj napišem konec zgodbice?
Enega deževnega cmoooooočkaaaaaaaa vsem, ki boste tu gori!!
Marija