Daj sebe na prvo mesto napisal:
Premisli, katera opravila lahko črtaš in ta čas nameni za sproščanje.
Pojdi en del poti peš do službe.
Pojdi peš po stopnicah, kjer lahko.
Če greš lahko med službo ven, pojdi na sprehod.
Poskuski se ne sekirati zaradi stvari.
Nauči se tapkati (EFT).
ko hodiš, si ponavljaj, Mirna sem in sproščena. ali Stvarnik me vodi, varuje in mi pomaga. .....
Išči družbo umirjenih in dobrih ljudi.
Najdi si dobro dušo, se ji izpovej, osebo, ki te bo pdoprla.
Povej tu kaj več, kaj te spravlja v stres.
Hvala ti za te dobronamerne besede.
Ne vem kako bi vse skupaj sploh pojasnila ...a vem, da že dolgo ne čutim življenja takega kot smo ga poznali nekoč.
Zdi se mi, da nisem več kos temu noremu tempu, ki nam ga narekuje 'sodobno' življenje.
Vse je prenasičeno, preveč je balasta povsod in ga komaj sproti predelujem.
Težko že ločim bistvo od ne bistva, pomembno od nepomembnega, laž od resnice.
Postajam izgubljena v tem norem svetu.
Zdi se mi, da se oddaljujem od bistva, da JAZ nisem več JAZ, ampak postajam apatična ... postajam človeški robot, ki mora izpolnjevati norme/zahteve, ki jih je vsak dan več in več.
Težko grem v korak s časom, ker se vse tako noro hitro spreminja, da me je enostavno začelo že dušiti. Vse je tako instant, brez globine, površno ... in to me je začelo 'lomiti' ... in samo še vprašanje časa je kdaj me bo dokončno zlomilo.
Se opravičujem za zmedeno napisan post, vendar se tudi sama počutim tako in sem prav izčrpana od vsega.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 15 Okt 2016 09:33