niso me skrivali napisal:mal@ napisal:ni nujno napisal:Odebeljeno se lahko zgodi, lahko pa ne. Sama sem odrascala brez bonbonov in cokolade, ker sta bila starsa proti sladkarijam. Ampak za 11. ali 12. rojstni dan me je mama hotela presenetiti in mi je kupila cokoladno torto. Kaksno razocaranje! Nisem pojedla niti eneka kosa. Potem sem jo lepo prosila, ce je naslednje leto lahko sadna torta z veliko presnega sadja in cisto malo testa in nobene cokolade. Ona pa uzaljena. 12 let mi nista kupila ene cokolade ali bombona. Kaj je drugega lahko pricakovala, kot da mi ne bo vsec. Sladkarij se danes ne maram in ne maram sladkanih pijac.
To, da ti pri 12-ih ni pasal nek čisto nepoznan okus, razumem.
Ampak, kje so te skrivali vsa ta leta, da NIKJER nisi prišla v stik s sladkarijami? Saj otrok vendar ni le doma, ni skrit pod steklenim zvonom. Pa to čisto odkrito dobronamerno sprašujem. :)
Niso me skrivali. Drugim sta povedala, da ne jem sladkarij in me niso silili. Spomnim se, da mi je nekdo dal trd bonbon in nisem vedela, da se lize in ne grize, zato sem ga hotela pregrizti in je nekaj zaskrtalo in sem ga sla izpljunit za en grm. Sicer v mojem vrtcu ni bilo sladkarij, da bi se jih spomnila. Tudi za rojstne dneve ne. Ko smo sli na obisk, sta starsa drugim otrokom nosila cokoladice in bombone, ker je bila taka navada, in sta jim jih dajala vprico mene in me sploh ni ganilo. Ne vem, mogoce imam pa to v genih.
Da otrok ne ve kaj naredit z bonbonom je ze bolj moten otrok, pa brez zamere. Mojemu je pri 2.5 ena gospa v restavraciji dala liziko, ko je pojedel, to je bila prva lizika, jaz sem izbulila oci od panike, otrok pa od veselja, jo odvil in zacel lizat. Potem sem se nasmehnila, da to je ocitno instinkt.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 11 Okt 2016 08:20