ena huda mama napisal:
Stvar je sledeča ... imam hčerko proti koncu OŠ, ki ima starejše prijatelje, bodisi srednja šola in kakega starega čez 20 ... se vidijo sem pa tja, gredo ne vem na kavo, kino ... ne vem kam vse. Ampak me moti in kolikor lahko, hčerki tudi s temi starejšimi stike skušam preprečit bodisi s prepovedmi ali pa s house arestom če ne gre drugače ... ker mi ni všeč da se druži s toliko starejšmi. Ne zdi se mi primerno. Pa kako leto stareje bi še šlo, nekje 5 let starejše se mi pa zdi že kritično in to se mi ne zdijo primerni prijatelji.
Kako se vi spopadate s tem, nekje v starosti 14, 15, 16 let ...? Kako te stike preprečujete ali kako jih odvrnete in odvračate?
Prepovedi, hausarest? Kaj bi rada dosegla s tem? Eto ena osebnoizpovedna: jaz sem se vedno družila s starejšimi. Predvsem sem pogrešala neko osnovno sprejemanje in kakšen pameten pogovor doma, ker moji starši tega pač niso bili sposobni, zato sem iskala karšnokoli starejšo družbo. Lahko bi padla tudi v slabo, pa niti nisem. Ampak reakcija mojih staršev je bila točno taka: prepovedi za vsako neumnost, zmerjanje, tuljenje, pa hausarest. Pa o vsakem od mojih prijateljev sta imela za povedat vse najslabše. In se tako kot ti tudi nista nič spraševala, kaj bosta dosegla s tem. Zaprla sta me v osamo, dobesedno, pogovarjali se nismo, interneta in mobitelov takrat še ni bilo, niti telefona - če pa bi to že bilo, bi mi vse vzela. Nisem smela niti brati, ker sem bila potem menda še hujša. In sta si čestitala, kako dobro vzgajata to podivjano pubertetnico.
Zdaj me pa lahko vprašaš, kako se razumem s staršema petindvajset let kasneje in ali sem jima kdaj odpustila, da sta me poskušala dresirat kot psa. In ali so vse te prepovedi kaj pomagale. Lej, punca, ki je nikamor ne pustijo, nima časa, da bi delala na odnosu z nekom, ker ve, da se bo itak kmalu naveličal tega, da ne bosta nikoli skupaj. Zato bo pač skrajšala čas dela na odnosu in prešla na bistveno. Tu pa tam že isti večer.
Ne pravim, da spusti hčer, da dela, kar hoče. Jaz sem prebrala Otroke s postaje ZOO in sem videla, kakšno škodo lahko naredimo ranjene matere, če otrokom preveč zaupamo, zato sem se poskušala izogniti tej pasti. Hčerki sem dala veliko svobode pod pogojem, da vedno vem, kje je, s kom je in kaj počne. In jasno sem povedala, da ima to svobodo zaradi tega, da ji ne bo treba lagat in da če jo enkrat dobim na laži, bo konec tega, kar ima. Dovolila pa sem ji, da se je družila tudi z največjimi barabami, ker vem iz lastne izkušnje, da to, kar počneš skrivaj, mnogo hujše kot tisto, kar delaš, ko ti dovolijo. Veliko sva se pogovarjali. Sem pa tudi precej preverjala iz ozadja in nikoli ni bilo nič narobe.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 06 Jun 2016 11:13